Ste eno podajo od žoge, in namesto da bi pritiskali na linijo podaje, naredite korak stran od svojega igralca in korak proti žogi. Stojite na poti, po kateri želi igralec z žogo prodreti. Vaš igralec lahko sprejme žogo, a jo sprejme, ko ste vi že med njim in obročem, igralec z žogo pa tam ne more mimo.
Zakaj ga trenerji uporabljajo
To je srednja nastavitev, in za večino ekip prava. Deny vzame sprejem, a pusti raketo prazno. Sag ščiti raketo, a deli odprte mete. Gap drži telo na poti prodora, ne da bi prepustil rotacijo, ki bi jo nato morali pokrivati.
Ustreza tudi načinu, kako ekipe danes dosegajo koše. Večina napadov na polovici igrišča je en igralec, ki gre proti košu, in štirje, ki reagirajo. Če je prva vrzel zapolnjena, mora biti prodor za korak širši ali za takt poznejši, to pa je običajno dovolj, da se obramba postavi.
Gap zahteva bolj disciplino kot atletske sposobnosti, zato se dobro prenese tudi v mlajše kategorije. Pravilo, ki mu lahko sledi dvanajstletnik, je: vidi žogo, vidi svojega igralca, eno stopalo na poti prodora.
Kako ga napasti
- Prisilite igralca v gapu, da koga brani. Vtekanje skozi raketo ali dvig iz kota ga potegneta s seboj. Igralec, ki stoji, je igralec, ki si ga obramba lahko izposodi.
- Prodrite na njegovo zgornje stopalo. Igralec v gapu je nagnjen proti žogi. Napadite ramo, na katero ni nagnjen, in obrniti se mora in teči.
- Žogo prenesite še enkrat. Gap je korak za vrnitev, ena podaja več pa je daljša od enega koraka.
- Razporedite se širše. Vsak dodaten meter, nekaj več kot tri čevlje, med vašimi igralci je zanj daljši closeout.
Akcija »Prodor in podaja navzven« v knjižnici je navada, ki naj bi jo ta obramba ustavila.