Trojna grožnja je položaj, ki ga igralec zavzame po sprejemu žoge in pred vodenjem. Z obrazom je obrnjen proti obroču, kolena ima pokrčena, žogo na boku na strani roke, s katero meče, pogled zgoraj. Iz tega enega položaja lahko vrže, poda ali prodre, branilec pa ne more vedeti, kaj bo storil.
Zakaj jo trenerji uporabljajo
Ker je trenutek sprejema tisti, ko branilec najmanj ve, kaj naj naredi. Igralec, ki žogo sprejme in takoj začne voditi, je porabil eno od treh možnosti, ne da bi kaj dobil. Igralec, ki sprejme v trojni grožnji, prisili branilca, da ugiba.
Žogo tudi ščiti. Žoga na boku, s telesom med njo in branilcem, je veliko težje dosegljiva kot žoga, iztegnjena pred prsmi.
Kako se izvede
- Pripravljen na sprejem. Obe nogi pripravljeni na pivot, roke gor.
- Obrni se z obrazom. Pivotiraj, da imaš prsi proti obroču.
- Žoga na boku. Komolci ven, žoga zaščitena, ne mahaj z njo pred branilčevimi rokami.
- Beri noge. Branilca, ki se na jab ne odzove, lahko prideš s prodorom; čez tistega, ki se umakne, lahko vržeš.
Jab korak je naravna naslednja poteza: kratek, hiter korak proti branilčevi sprednji nogi, da vidiš, kako se odzove. Serija iz trojne grožnje uči položaj in obe branji, prodor in met, najprej proti stolu, nato proti branilcu v živo. Pri igri rdeča luč, zelena luč se mladi igralci na »rdečo« ustavijo in žogo takoj spravijo v trojno grožnjo.
Trojna grožnja je najpomembnejša proti closeoutu: branilec, ki teče proti tebi, je tisti, ki ga je najlaže preiti ali čez katerega je najlaže vreči.