Nevromišična vadba je vadba, ki uči, kako se igralci gibljejo, ne le, kako močni ali pripravljeni so. V ekipnih športih ima običajno obliko strukturiranega ogrevanja: lahek tek s spremembami smeri, vaje za doskok in ravnotežje s kolenom nad prsti, nekaj vaj za moč, nato hitrejši tek s postavitvijo noge, spremembo smeri in poskoki. Najbolj znan primer je FIFA 11+, ki izvira iz nogometa in je bil preizkušen tudi v košarki.
Zakaj jo trenerji uporabljajo
Ker je to ena najbolje podprtih stvari, ki jih trener lahko naredi glede tveganja poškodb. Metaanaliza Emeryjeve in sodelavcev iz leta 2015 25 študij v mladinskih ekipnih športih je pokazala, da so ti programi, večinoma izvedeni kot ogrevanje, zmanjšali poškodbe spodnjih okončin za približno tretjino. V košarki sta tako Emeryjina raziskava iz leta 2007 z 920 srednješolci kot Longova raziskava iz leta 2012 programa 11+ pri mladih klubskih igralcih pokazali manj poškodb.
Ključ je doslednost. Preizkušeni programi so trajali približno 15 do 20 minut, vsaj dvakrat na teden, glavna težava, ki jo navaja metaanaliza, pa so ekipe, ki jih nehajo izvajati.
Kako se izvede
- Koleno nad prsti. Napotek v vsakem delu: koleno se nikoli ne ukloni navznoter.
- Mehak doskok. Na sprednji del stopala, s pokrčenimi boki in koleni.
- Ravnotežje. Stoja na eni nogi in podajanje, del, ki ga večina trenerjev preskoči.
- Postavitev noge in sprememba smeri na koncu. Hitrejši tek, ko so igralci ogreti.
Naša knjižnica ima prilagojeno, skrajšano ogrevanje za preprečevanje poškodb in tri vaje, sestavljene iz njegovih delov: skok in doskok, ravnotežje: poskok in zaustavitev ter postavitev noge, sprememba smeri in poskoki. Skrajšana različica sama zase ni bila preizkušena. Naš vodnik po vajah za ogrevanje ima podrobnosti.